Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je ta teden v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) objavila svoje prvo globalno poročilo o vidikih varnosti hrane pri izdelkih na osnovi celic.
Namen poročila je zagotoviti trdno znanstveno podlago za začetek vzpostavljanja regulativnih okvirov in učinkovitih sistemov za zagotavljanje varnosti alternativnih beljakovin.
Corinna Hawkes, direktorica oddelka za prehranske sisteme in varnost hrane pri FAO, je dejala: »FAO skupaj s SZO podpira svoje člane z zagotavljanjem znanstvenih nasvetov, ki so lahko koristni za pristojne organe za varnost hrane kot podlaga za obvladovanje različnih vprašanj varnosti hrane.«
V izjavi je FAO dejal: »Živila na osnovi celic niso futuristična živila. Več kot 100 podjetij/zagonskih podjetij že razvija živila na osnovi celic, ki so pripravljena za komercializacijo in čakajo na odobritev.«
Poročilo navaja, da so te spodbudne inovacije v prehranskih sistemih odgovor na "ogromne prehranske izzive", povezane s svetovno populacijo, ki bo leta 2050 dosegla 9,8 milijarde.
Ker so nekateri živilski izdelki na osnovi celic že v različnih fazah razvoja, poročilo navaja, da je »ključnega pomena objektivno oceniti koristi, ki jih lahko prinesejo, pa tudi vsa tveganja, povezana z njimi – vključno s pomisleki glede varnosti in kakovosti hrane«.
Poročilo z naslovom Vidiki varnosti hrane na celični osnovi vključuje sintezo literature o ustreznih terminoloških vprašanjih, načelih procesov proizvodnje hrane na celični osnovi, globalni krajini regulativnih okvirov in študijah primerov iz Izraela, Katarja in Singapurja, »da bi poudarili različna področja uporabe, strukture in kontekste, ki obkrožajo njihove regulativne okvire za hrano na celični osnovi«.
Publikacija vključuje rezultate strokovnega posvetovanja pod vodstvom FAO, ki je bilo novembra lani v Singapurju, kjer je bila izvedena celovita identifikacija nevarnosti za varnost hrane – identifikacija nevarnosti je prvi korak formalnega postopka ocene tveganja.
Identifikacija nevarnosti je zajemala štiri faze procesa proizvodnje hrane na osnovi celic: pridobivanje celic, rast in proizvodnjo celic, pobiranje celic in predelavo hrane. Strokovnjaki so se strinjali, da je veliko nevarnosti že dobro znanih in obstajajo tudi v konvencionalno proizvedeni hrani, vendar se je morda treba osredotočiti na specifične materiale, vhodne materiale, sestavine – vključno s potencialnimi alergeni – in opremo, ki so bolj značilne za proizvodnjo hrane na osnovi celic.
Čeprav se FAO sklicuje na „živila na osnovi celic“, poročilo priznava, da sta izraza „gojena“ in „kultivirana“ prav tako pogosto uporabljena izraza v industriji. FAO poziva nacionalne regulativne organe, naj vzpostavijo jasen in dosleden jezik za zmanjšanje napačne komunikacije, kar je ključnega pomena za označevanje.
Poročilo nakazuje, da je primeren pristop k ocenjevanju varnosti živil na osnovi celic, ki se ocenjuje za vsak primer posebej, saj je sicer mogoče posplošiti proizvodni proces, vendar lahko vsak izdelek uporablja različne vire celic, nosilce ali mikronosilce, sestavo gojišč, pogoje gojenja in zasnove reaktorjev.
Navaja tudi, da je v večini držav živila na osnovi celic mogoče oceniti v okviru obstoječih okvirov za nova živila, pri čemer kot primera navaja singapurske spremembe predpisov o novih živilih, ki vključujejo živila na osnovi celic, in formalni sporazum ZDA o označevanju in varnostnih zahtevah za živila, izdelana iz gojenih celic živine in perutnine. Dodaja, da je USDA izjavil, da namerava pripraviti predpise o označevanju mesnih in perutninskih izdelkov, pridobljenih iz živalskih celic.
Po podatkih FAO je »trenutno na voljo le malo informacij in podatkov o vidikih varnosti živil na osnovi celic, ki bi regulatorjem pomagali pri sprejemanju premišljenih odločitev«.
V poročilu je navedeno, da je večja količina pridobivanja in izmenjave podatkov na svetovni ravni bistvenega pomena za ustvarjanje vzdušja odprtosti in zaupanja, kar omogoča pozitivno sodelovanje vseh deležnikov. Prav tako navaja, da bi mednarodna skupna prizadevanja koristila različnim pristojnim organom za varnost hrane, zlasti tistim v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, če bi za pripravo vseh potrebnih regulativnih ukrepov uporabili pristop, ki temelji na dokazih.
Zaključuje z ugotovitvijo, da so poleg varnosti hrane prav tako pomembna in morda celo pomembnejša pri uvajanju te tehnologije na trg tudi druga področja, kot so terminologija, regulativni okviri, prehranski vidiki ter dojemanje in sprejemanje s strani potrošnikov (vključno z okusom in cenovno dostopnostjo).
Za posvetovanje strokovnjakov, ki je potekalo v Singapurju od 1. do 4. novembra lani, je FAO objavila odprt globalni poziv za strokovnjake od 1. aprila do 15. junija 2022, da bi oblikovala skupino strokovnjakov z multidisciplinarnimi področji strokovnega znanja in izkušenj.
Prijavilo se je skupno 138 strokovnjakov, neodvisna izbirna komisija pa je pregledala in razvrstila prijave na podlagi vnaprej določenih meril – v ožji izbor je bilo uvrščenih 33 kandidatov. Med njimi jih je 26 izpolnilo in podpisalo obrazec »Zaveza k zaupnosti in izjava o interesih«, po oceni vseh razkritih interesov pa so bili kandidati brez zaznanega navzkrižja interesov navedeni kot strokovnjaki, kandidati z ustreznim ozadjem na tem področju, ki bi ga lahko zaznali kot potencialno navzkrižje interesov, pa kot strokovnjaki.
Strokovnjaki tehnične komisije so:
lAnil Kumar Anal, profesor, Azijski tehnološki inštitut, Tajska
William Chen, profesor in direktor za živilsko znanost in tehnologijo, Tehnološka univerza Nanyang, Singapur (podpredsednik)
Deepak Choudhury, višji znanstvenik za tehnologijo bioproizvodnje, Inštitut za bioprocesno tehnologijo, Agencija za znanost, tehnologijo in raziskave, Singapur
lSghaier Chriki, izredni profesor, Institut Supérieur de l'Agriculture Rhône-Alpes, raziskovalec, Nacionalni raziskovalni inštitut za kmetijstvo, hrano in okolje, Francija (podpredsednik delovne skupine)
lMarie-Pierre Ellies-Oury, docentka, Institut National de la Recherche Agronomique et de L'Environnement in Bordeaux Sciences Agro, Francija
lJeremiah Fasano, višji politični svetovalec, Uprava za hrano in zdravila Združenih držav Amerike, ZDA (predsednik)
lMukunda Goswami, glavni znanstvenik, Indijski svet za kmetijske raziskave, Indija
William Hallman, profesor in predsednik katedre, Univerza Rutgers, ZDA
lGeoffrey Muriira Karau, direktor za zagotavljanje kakovosti in inšpekcijske preglede, Urad za standarde, Kenija
lMartín Alfredo Lema, biotehnolog, Nacionalna univerza v Quilmesu, Argentina (podpredsednik)
Reza Ovissipour, docent, Politehnični inštitut Virginije in Državna univerza, ZDA
Christopher Simuntala, višji uradnik za biološko varnost, Nacionalni organ za biološko varnost, Zambija
lYongning Wu, glavni znanstvenik, Nacionalni center za oceno tveganja za varnost hrane, Kitajska
Čas objave: 4. dec. 2024